COBIK KONFERENCA 2011

Datum: 15.11.2011, od 14:00 – 18:30
Kraj: Lila dvorana, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17

SPOROČILO ZA JAVNOST

15. novembra 2011 se je v Ljubljani odvila 2. COBIK konferenca. Na dogodku se je zbralo preko 100 udeležencev, tako iz znanstveno-raziskovalnih kot iz podpornih in finančnih institucij.

Prof. dr. Maja Makovec Brenčič, predsednica Programskega sveta konference, je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila, da je osnovna ideja COBIKA, enega od 8ih centrov odličnosti v Sloveniji, da s povezovanjem znanosti in gospodarstva ustvarijo čim več inovativnih prebojev in spin offov, ki s podjetniško idejo novih razvojnih dosežkov (izdelkov, storitev, rešitev) zaživijo na mednarodnih trgih.   

Od tod tudi ideja letošnje 2. COBIK konference – od Inovacij do uspešnih tržnih implementacij. Nekatere analize in podatki namreč kažejo, da se Slovenija sicer postopno vzpenja v konkurenčni primerljivosti inovacijskih dosežkov držav, saj se je po kazalnikih Pro Inno Europe v letu 2011 uvrstila med države sledilke in tako napredovala iz skupine zmernih inovatorjev v skupino sledilcev.

Dr. Jana Kolar, MVZT, Direktorat za znanost in tehnologijo, je dodala, da je Slovenija v isti raziskavi bila med državami, ki so se najhitreje pomaknile v razred višje, kar pripisuje intenziviranemu vlaganju v raziskave in razvoj na državnem nivoju v zadnjih treh letih.

Prof. dr. Dušan Mramor, dekan EF, ki je udeležence pozdravil tudi  kot nosilni partner Laboratorija za odprte inovacijske procese, ki je tudi pripravil konferenco, je izpostavil, da je bistvo prizadevanja, dolgoročno, dosegati finančno uspešne rezultate inovativnega in raziskovalnega dela.

Dr. Špela Stres, Inštitut Jožef Stefan, je poudarila, da imamo v Sloveniji v evropskem merilu visoko število objav, razmeroma veliko vlagamo v raziskave in razvoj, hitro napredujemo, smo pa še vedno nizko na lestvici tistih, ki inovacije uspešno komercializirajo. Rezultati nekaterih raziskav v svetu kažejo, da do prebojnih rezultatov, primernih za globalno patentiranje in izkoriščanje tovrstne zavarovane industrijske lastnine pride šele, ko preidemo magično mejo vložka 500 mio EUR na panogo. Druge pravijo, da znanje do gospodarstva prihaja po različnih kanalih, med katerimi so patenti in licenciranje na 8. in 9.mestu, pomembnejše za gospodarstvo pa so druge oblike, na primer sodelovanje na skupnih projektih.

Lanskoletna konferenca, kot je povzela dr. Maja Makovec Brenčič, je sprožila upravičen razmislek o tem, kam naj se usmerja razvoj slovenskih malih in srednjih podjetij, kakšen tehnološki in netehnološki napredek naj poganjamo in kako naj institucije in gospodarstvo - skupaj - ustvarjajo inovativno razvojni mednarodni preboj. Tokrat se je konferenca prav zato osredotočila na vprašanje, kako inovacije uspešno umestiti na trg in z njimi ustvarjati (novo) dodano vrednost.

Ključni govorec profesor Wim Biemans iz Groenigen University, Nizozemska,  ki je strokovnjak in profesor na področju razvoja in trženja novih izdelkov,  tudi svetovalec mednarodnim podjetjem, je v svojem predavanju poudaril pomen razumevanja kupca in njegovih potreb v  čim zgodnejših fazah procesa inoviranja, predvsem pa nujnost  dobrega upravljanja vseh povezav in odnosov , da podjetje inovacijo uspešno komercializira, pa najsi gre za povezave in odnose med člani tima, med različnimi oddelki, poslovnimi funkcijami ali med podjetjem in trgom. Predvsem pa, poudarja: »Zavedajte se, da inoviranje ni »znanost«, eksperimentirajte in ne bojte se zgrešiti!«

Hubert Kosler, MOTOMAN ROBOTEC in YASKAWA Ristro iz Ribnice,  je pokazal, kako je podjetjema, ki ju vodi, uspelo priti iz Ribnice na zahteven globalni trg ter s svojo razvojno  fleksibilnostjo postati razvojni partner inovativni japonski multinacionalki Yaskawa. Poudaril pa je, da je gospodarska kriza prinesla tudi pozitivne posledice, saj je bilo potrebno spremeniti uveljavljene pristope. Svoj uspeh na trgu podjetji pripisuje tudi izjemno skrbnemu poprodajnemu servisu kupca, vlaganjem v izobraževanje zaposlenih ter R&D filozofiji celotnega podjetja.

COBIKov Laboratorij za odprte inovacijske sisteme je tudi letos izvedel obsežno raziskavo in mag. Matevž Rašković je predstavil rezultate letne raziskave med slovenskimi visokotehnološkimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP).  Na podlagi rezultatov in ugotovitev iz lanske raziskave se je letošnja usmerila na področja notranjih in zunanjih ovir za inoviranje v teh podjetjih v Sloveniji ter njihovo oceno učinkovitosti in uspešnosti slovenskega podpornega okolja. Še dodatno se je usmerila tudi v vprašanje, kako slovenska visokotehnološka podjetja udejanjajo principe t.i. "odprtih" inovacijskih politik ter kako uspešna so pri svojem mreženju doma in v svetu - zlasti pri komercializaciji svojih inovacij, kar je tudi rdeča nit letošnje COBIK konference. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 160 slovenskih mikro, malih in srednjih podjetjih in je neizpodbitno pokazala, da so  v letu 2010 MSP v raziskave in razvoj vložili več sredstev kot v letu 2009 in da med ključnimi zunanjimi ovirami za uspešnejše inoviranje in komercializacijo zaznavajo  predvsem neučinkovitost trga dela (zaposlovanje tujcev), davčno zakonodajo in pomanjkanje razvojnega financiranja. Med notranjimi ovirami pa je najočitnejše pomanjkanje sistematičnega spremljanja inovacijske uspešnosti in vključevanje zunanjih kadrov.

V skoraj dveh letih delovanja je COBIK dosegel tudi prve raziskovalne rezultate in v sekciji »Inovativne prakse« so štirje laboratoriji COBIKa že lahko predstavili tako rezultate kot osnovne načrte za komercializacijo. Tako so Laboratorij za bioinstrumentacijo, Laboratorij za bioanalitiko, Laboratorij za sisteme z naprednimi materiali in Laboratorij za napredno instrumentacijo predstavili svoje rezultate in načrte za njihovo komercializacijo s področja vode, bakteriofagov kot alternativnih zdravil, industrializacije fulerena in sinhronizacije velikih sistemov. Vse predstavljene razvojne ideje obetajo zanimiv prodor na globalne trge.

Dodatne informacije:
Hermina Ogrič
COBIK, odnosi z javnostmi
Telefon: 031 331 779

IZ NAJAVE KONFERENCE

Global Innovation Scoreboard, ki ga spremljamo v Pro Inno Europe, enem od letnih poročil, ki analizira stanje inovativnosti držav in njene uspešnosti, je Slovenijo v letu 2011 uvrstila med države sledilke, s čimer je naša država v zadnjih letih napredovala iz skupine zmernih inovatorjev v skupino sledilcev. Postavila nas je ob bok Estoniji, Češki, Madžarski, Hrvaški, Hong Kongu, tako z vidika absolutne kot relativne inovacijske uspešnosti. Te države, pravijo avtorji poročila, so “far behind the innovation leaders, their different relative performance structure might be one explanation for this performance lag” (http://www.proinno-europe.eu/page/global-innovation-scoreboard-1).

Tudi to je eden od razlogov, da je tema COBIK konference 2011 usmerjena v ustvarjanje tržne uspešnosti inovacij. Slovenija namreč zaostaja za razvitimi v prevedbi dobrih idej in invencij v tržno uspešne in prepoznavne izdelke, storitve, rešitve, še posebej mednarodno.

Ne, da znanja ni – nasprotno – samo na pravi način ga je potrebno prevesti na trg. To od nas zahteva vse bolj kompleksna mednarodna tržnica, konkurenti, odjemalci in končni porabniki. Zato smo se v programu 2. COBIK konference osredotočili na razvoj novih izdelkov in storitev, se dotaknili uspešnih inovacijskih in tržnih praks ter izpostavili idejne preboje majhnih. Predstavili bomo tudi najnovejše raziskovalne ugotovitve o t.i. odprtem inoviranju in mreženju slovenskih visokotehnoloških podjetij.

Vse z istim ciljem: naučiti se povezovati znanja in discipline za tržne preboje, saj inovacija v resnici zaživi šele, ko jo porabnik ali odjemalec na trgu zazna, kupi in uporabi.


Prof.dr. Maja Makovec Brenčič
Vodja programskega sveta COBIK konference 2011

PROGRAM

13:30 - 14:00
Ustvarjativna* registracija

14:00 - 14:15
Pozdravni nagovor
Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani
Dr. Jana Kolar, generalna direktorica Direktorata za znanost in tehnologijo, MVZT

14:15 - 14:45
Kje smo v komercializaciji inovacij?
Dr. Špela Stres, vodja finančne podenote »Komunikacija in prenos tehnologije«, Inštitut Jožef Stefan
Prezentacija.pdf
Povzetek predavanja.pdf
CV.pdf
Spletna stran

14:45 - 15:30
How to Translate New Product Development to Market Success?
Successful Product Development: Creating Connections
Prof. dr. Wim Biemans, University of Groeningen
Prezentacija.pdf
Povzetek predavanja.pdf, CV.pdf, Spletna stran

15:30 - 16:15
Primer uspešne mednarodne prakse na področju inoviranja: MOTOMAN ROBOTEC in YASKAWA Ristro
Hubert Kosler, direktor
Prezentacija.pdf
Spletna stran, CV.pdf

16:15 - 16:45
 >> hrana za inovativni razmislek >>

16:45 - 17:30
Primeri inovativnih praks COBIK-a
Bio-Instrumentacijski laboratorij: Mag. Borut Šolar, vodja, Prezentacija.pdf,  CV.pdf, spletna stran
Laboratorij za bioanalitiko: Dr. Matjaž Peterka, vodja, Prezentacija.pdf,CV.pdf, spletna stran
Laboratorij za napredno instrumentacijo: Dr. Boštjan Batagelj, namestnik, CV.pdf, spletna stran
Laboratorij za sisteme z naprednimi materiali: Radovan Grapulin, namestnik, Prezentacija.pdf, spletna stran

17:30 - 18:00
Raziskava o slovenskih visokotehnoloških MSP in njihovem podpornem okolju 2011
Mag. Matevž Rašković, raziskovalec, COBIK
Prezentacija.pdf,
Povzetek predavanja.pdf, CV.pdf, Spletna stran
Raziskava 2011_Analiza stanja in potreb slovenskih visokotehnoloških podjetij.pdf

18:00  Zaključne misli konference


Program konference bo povezovala prof. dr. Maja Makovec Brenčič, vodja programskega sveta konference, COBIK, in prodekanja za razvoj, Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

* ustvarjativno = ustvarjalno + inovativno (http://dreamethicchange.com)